KRAŠKI OVČAR
Izvor tega dominantnega in ponosnega lepotca je tako skrivnosten,
kot je »Kraševec« sam. O tem od kje izvira obstaja mnogo zgodb.
Največkrat ponovljena verzija, govori o tem, da so se kraševci razvili
in pasme »canis molosus«, ki naj bi izhajala iz azijskih psov. V Evropo
naj bi ji pripeljali Grki. Iz te pasme naj bi se razvila tudi šarplaninec
in grški pastirski pes.
Spet drugi, zagovarjajo trditev, da so predniki današnjih kraševcev prišli
iz Apeninskega polotoka, čeprav Italijani prisegajo, da so njihovi pastirski
psi prišli iz vzhoda.
Tretji in najmanj glasni pa zagovarjajo teorijo, da so prednike kraševcev
prinesli Slovani izza Urala.
Kakorkoli že, dejstvo je, da je kraševec že zelo stara pasma, nakar nakazuje
že Janez Vajkard Valvazor v knjigi Slava vojvodine Kranjske. Opisoval je močne,
neustrašne pse, ki naj bi jih gojili ob reki Pivki.
Po dolgotrajnih prizadevanjih slovenskih ljubiteljev in kinologov je leta 1968,
Kraškega ovčarja priznala tudi mednarodna kinološka zveza. In tako, je kraševec
postal in zaenkrat ostal edina avtohtona slovenska pasma, priznana v
mednarodnem merilu. Desetletja, so se za to priznanje borili priznani
slovenski kinologi, ki so želeli svetu dopovedati, da je to samostojna pasma,
da je to kraški ovčar. Stoletja se je kraševcu namreč godila krivica, da so
ga zamenjevali z vsemi mogočimi pasmami, predvsem s šarplanincem.
Kraševec je srednje velik, močan pes z gosto železno sivo bogato dlako.
Velik je od 54 do 63 cm in tehta od 25 do 42 kg.
Po značaju je to pastirski in ne ovčarski pes, zato od leta 2001 uporabljamo
samo ime kraševec. Pastirski pes večinoma lenari in je ves čas pozoren ter
pripravljen odreagirati v primeru, da je čreda v nevarnosti. Tako so kraševci
odganjali volkove in potepuške pse.
Nalogo pastirskih psov kraševci opravljajo še danes, le da je danes njihova
čreda družina, ki jo je pripravljen braniti do zadnjega diha. Svojo nalogo čuvaja
bo kraševec opravil 100%, brezkompromisno, je vdan in nepodkupljiv.
Je inteligenten, nikoli se vam ne bo podredil in sam zna presoditi situacijo
in sam bo odločal ali je vaše ukaze res nujno izpolniti ali ne.
Kraševec bo užival pri družinah, ki so radi veliko v naravi.
Ni ravno najprimernejša pasma za začetnike, vendar zanj velja pravilo,
da ko ga enkrat imaš, ne moreš več imeti kake druge pasme.
Opis: pasme-psi.com
REGISTRIRANI VZREDITELJI IN NJIHOVA PONUDBA:
| Kvaliteta: z rodovnikom + smo registriran vzreditelj Pri nas vzrejamo omenjeno pasmo. Pokličite nas ali pa nam pišite. podatki o vzreditelju: psarna: SREDNJEDRAVSKA Franc Kiseljak, Trniče 74d., 2206 Marjeta na Dr. polju e-mail: franc.kiseljak@gmail.com tel.: 02/ 685 30 01 domača stran: http:/www.srednjedravska.cjb.net |
| Kvaliteta: z rodovnikom + smo registriran vzreditelj Pri nas vzrejamo omenjeno pasmo. Pokličite nas ali pa nam pišite. podatki o vzreditelju: psarna: Pižmohtova Emil Pižmoht, Meline 3, 5281 Spodnja Idrija e-mail: emilpizmoht@gmail.com tel.: 05 3776312 mobitel: 041232008 |
| Kvaliteta: z rodovnikom + smo registriran vzreditelj Pri nas vzrejamo omenjeno pasmo. Pokličite nas ali pa nam pišite. podatki o vzreditelju: psarna: HUDOBREK Branka Emeršič, Malo Hudo 27, 1295 Ivančna Gorica e-mail: info@hudobrek.eu tel.: 01 7877 312 mobitel: 031 273 182 domača stran: www.hudobrek.eu |
| Kvaliteta: z rodovnikom + smo registriran vzreditelj Pri nas vzrejamo omenjeno pasmo. Pokličite nas ali pa nam pišite. podatki o vzreditelju: Branka Munda, Bodkovci 2a, 2256 Juršinci e-mail: munda.branka@gmail.com mobitel: 041635283 |
| Kvaliteta: z rodovnikom + smo registriran vzreditelj Pri nas vzrejamo omenjeno pasmo. Pokličite nas ali pa nam pišite. podatki o vzreditelju: lidija jernejčič, cesta josipa ribičiča 6, 1381 rakek e-mail: lidija.jernejcic@siol.net tel.: 01/7051 799 mobitel: 051 355 088 |
| Kvaliteta: z rodovnikom + smo registriran vzreditelj Pri nas vzrejamo omenjeno pasmo. Pokličite nas ali pa nam pišite. podatki o vzreditelju: psarna: ARNOVČANSKA KATJA BARBIČ, ARNOVO SELO 32 A, 8253 ARTIČE e-mail: katja_barbic@yahoo.com tel.: 07/77541 mobitel: 040242429 |
ta opis je bil prikazan 22832 krat.
