KOKER ŠPANJEL - AMERIŠKI

Le kdo se ne spomni dolgouhe lepotice, ki si je v risanki Dama in potepuh prav prikupno večkrat pohodila ušesa? Podlaga za to prikupno Damo v risanki je bila pasma ameriškega koker španjela, ki se na onstran Atlantika uvršča med ene najbolj priljubljenih pasem, pri nas pa še vedno ostaja bolj prepoznaven angleški bratranec.

Ameriški koker španjel se je razvil v prejšnjem stoletju iz svojega bratranca, angleškega koker španjela. Zgodovina ameriškega koker španjela se začne pri plemenjaku Ch. Obo II in se nadaljuje z ostalimi kot so bili Ch. My Own Brucie, Ch. Idahurst Belle II, Ch. Torohill Trader, Ch. Princess Marie, Red Brucie, Ch. Windsweep Ladysman, Ch. Try – Cob's Candidate, Ch. Holmeric of Brookville, Ch. Stockdale Town Talk ter ostali iz zadnjih desetletij in bolj sodobnih kot npr. Ch Dreamridge Dominoe, Ch Artru Sky Jack, Ch. Cottonwood Congressman, Ch. Lurola's Royal Lancer, Ch. Terje Tunderbolt, Ch. Juban Georgia Jazz, Ch. Glen Arden Real McCoy, Ch. Avondale Major Majestic, Ch. Glenmurray's Solid Black, Ch. Empire's Brooklyn Dodger, Ch Rendition Triple Play, Ch. Silver Pine California Dream, Ch. Baliwick Blackmale, Ch. Palm Hills Krugerand, Ch. Westglen Black Gamon. Vsak od njih je prispeval pomemben delež k razvoju pasme, ki jo poznamo danes. Ameriškega koker španjela so od angleškega koker španjela dejansko začeli uradno ločevati šele v sredini prejšnjega stoletja, ko je bilo že očitno, da se je onstran Atlantika razvila nova pasma. Glavne razlike med pasmama so vidne pri obliki glave, v hrbtni liniji, nastavitvi repa in seveda v dlaki.

Splošni vtis ameriškega koker španjela je, da je to zelo živahna, pametna pasma, telo mora biti skladno, kompaktno, noge močne in mišičaste. Izraz na glavi mora biti nežen. Lobanja je dokaj okrogla, z izrazitimi obrvmi, gobec je krajši kot pri angleškem koker španjelu, kvadraten, s polno zgornjo ustnico. Gobec in lobanja morata biti v razmerju 1:2. Oči so okrogle, polne, rjave, zaželjena je čim temnejša barva, čeprav se pri psih čokoladne barve večkrat pojavijo tudi oči svetlejše barve. Ušesa so dolga, segajo do konca smrčka, nasajena so v višini spodnjega dela oči. Telo mora biti kompaktno, močan hrbet, pri čemer je hrbtna linija rahlo spuščena. Prsni koš je globok, segati mora do komolcev. Rep je nasajen na koncu hrbtna, nikoli pod hrbtno linijo, nošen mora biti v hrbtni liniji ali nad njo, v gibanju mora rep kazati veselo naravo psa. Sprednje in zadnje noge morajo biti vzporedne in ravne, tudi v gibanju. Stopala kompaktna, okrogla, ne smejo biti obrnjena navzven ali not. Gibanje ameriškega koker španjela mora izražati psa polnega energije, v gibanju nog mora biti vidna moč psa, z čim večjim izkorakom spredaj in zadaj. Višina: 34 do 39,5 cm.

Ameriški koker španjel je prepoznaven predvsem po njegovi bujni dlaki. Po glavi je dlaka kratka, po hrbtu srednje dolžine Dlaka je dolga na ušesih, po nogah ter trupu, biti mora svilena, ne volnena in ne nakodrana, dovoljena je valovita dlaka. Glede na barve ločimo črne ameriške koker španjele ter črne z ožigi, ostale enobarvne (od svetlo krem, do rdeče, ter čokoladne in čokoladne z ožigi) ter več barvne (črno beli, rdeče beli, tri barvni ter modri, oranžni). V Kanadi je priznana tudi t.i. »sable« barva, ki pa po standardu FCI in AKC pri ameriških koker španjelih ni dovoljena.

Zradi svoje bujne dlake ameriški koker španjel terja veliko nege. V kolikor se odločimo psa obdržati v dolgi, razstavni dlaki, to poleg rednega striženja terja tudi redno kopanje na 7-14 dni. Pse je treba redno striči, veščine striženja pa se lahko nauči tudi vsak posameznik.
<>br Ameriški koker španjel je zelo veselega karakterja in je tudi zelo pameten pes. Psi te pasme se radi učijo vse svoje življenje. Primerni so tudi za stanovanja, če jim seveda zagotovimo dovolj gibanja. Slednjega potrebujejo, čeprav so že praktično postali skoraj izključno hišni ljubimci. Njihove lovske korenine so se v Evropi že izrodile, med tem ko jih v Ameriki še vedno uporabljajo za lov. Primerni so tudi za družine z otroki, z njimi se namreč izvrstno razumejo. So psi, ki potrebujejo človeško družbo in niso primerni za življenje na vrtu ali v pesjaku.

Opis: Petja Plauštajner – Psarna Masibelle

REGISTRIRANI VZREDITELJI IN NJIHOVA PONUDBA: